Stožčaste celice
V očesu so tri vrste stožčastih celic, od katerih je vsaka občutljiva na različno območje valovnih dolžin:
* Stožci, občutljivi na kratke valovne dolžine (S): Ti stožci so občutljivi na valovne dolžine od 400 do 500 nm, kar ustreza barvam vijolične, modre in zelene.
* Srednje valovno občutljivi (M) stožci: Ti stožci so občutljivi na valovne dolžine od 500 do 600 nm, kar ustreza zeleni, rumeni in oranžni barvi.
* Stožci, občutljivi na dolge valovne dolžine (L): Ti stožci so občutljivi na valovne dolžine od 600 do 700 nm, kar ustreza oranžni, rdeči in vijolični barvi.
Različne vrste stožčastih celic se nahajajo v makuli, ki je majhno območje v središču mrežnice. Makula je odgovorna za oster centralni vid in vsebuje visoko koncentracijo stožčastih celic.
Paličaste celice
Paličice so veliko bolj občutljive na svetlobo kot stožci, vendar ne morejo razlikovati barv. Palice se nahajajo v perifernih predelih mrežnice, ki so odgovorne za periferni vid.
Oko zaznava različne valovne dolžine svetlobe s kombiniranjem signalov iz različnih vrst stožčastih celic. Ko svetloba zadene mrežnico, jo absorbirajo fotopigmenti v stožčastih celicah. Fotopigmenti so nato podvrženi kemični spremembi, ki sproži električni signal. Ta električni signal se nato prenese v možgane, kjer se interpretira kot slika.
Možgani razlagajo signale iz stožčastih celic na podlagi valovne dolžine svetlobe, ki so jo absorbirale. Krajše valovne dolžine svetlobe se interpretirajo kot modre, daljše valovne dolžine svetlobe pa kot rdeče. Možgani uporabljajo tudi relativno aktivnost različnih vrst stožčastih celic, da določijo barvo predmeta. Na primer, če so stožci S bolj aktivni kot stožci M, bodo možgani barvo interpretirali kot modro-zeleno.
Oko je izjemen organ, ki lahko zaznava širok spekter valovnih dolžin svetlobe. To nam omogoča, da vidimo svet v vseh njegovih barvah in doživimo lepoto narave.