Kaj je bilo objektivno pri prestopu rubikona?

Julij Cezarjev prehod reke Rubikon leta 49 pr. n. št. je pomenil začetek državljanske vojne v Rimski republiki. Cezarjev cilj pri prečkanju Rubikona je bil izzvati avtoriteto rimskega senata, ki mu je ukazal, naj razpusti svojo vojsko in se vrne v Rim. Cezar je s prestopom Rubikona napovedal vojno senatu in njemu zvestim silam. To dejanje je veljalo za izdajo, saj je bilo nezakonito, da rimski general prečka Rubikon z vojsko brez izrecnega dovoljenja senata.

Cezarjevo prečkanje Rubikona je bila preračunljiva odločitev, ki jo je načrtoval že nekaj časa. V Galiji je zbral veliko in izkušeno vojsko in se na skrivaj pogajal o zavezništvu z več vplivnimi političnimi osebnostmi v Rimu. Imel je tudi podporo večine svojih vojakov, ki so mu bili zvesti in so verjeli v njegovo stvar.

Cezarjev cilj pri prečkanju Rubikona je bil prevzeti nadzor nad Rimom in se uveljaviti kot njegov vladar. Verjel je, da je Rimska republika v zatonu in da je on edini, ki ji lahko povrne nekdanji sijaj. Prav tako se je videl kot zagovornik preprostih ljudi in je verjel, da lahko izvede družbene in gospodarske reforme, ki bi koristile večini Rimljanov.

Cezarjevo prečkanje Rubikona je bilo uspešno in lahko je hitro prevzel nadzor nad Rimom. V več bitkah je premagal sile, zveste senatu, in na koncu prisilil senat, da je sprejel njegove pogoje za mir. Cezar je postal nesporni vladar Rima in se uveljavil kot njegov prvi cesar.