1. Prvi sestanek :Zgodba se začne z dvema moškima, Jimmyjem Wellsom in Bobom, ki načrtujeta, da se bosta po dvajsetih letih srečala v starem kotu Delmonico's. Oba se ne zavedata dramatične spremembe v njunih življenjih, saj je Jimmy postal uspešen poslovnež, Bob pa ima finančne težave. Ironija je v tem, da se bralec tega kontrasta zaveda, liki pa se ne zavedajo.
2. Jimmyjeva pričakovanja :Jimmy nestrpno pričakuje ponovno srečanje s svojim starim prijateljem in obuja spomine na njuno skupno preteklost. Boba si predstavlja kot uspešnega poslovneža ali cenjenega strokovnjaka. Vendar pa bralec že ve, da je ta domneva netočna, saj ustvarja ironično nasprotje med Jimmyjevimi pričakovanji in resničnostjo.
3. Bobova preobrazba :Bob se pojavi videti neurejen in v stiski, kar razkriva močno razliko od uspešne postave, ki si jo je zamislil Jimmy. Ta kontrast poveča občutek ironije in poudari vrzel med njunima življenjema.
4. Jimmyjeva ponudba :Ko Jimmy Bobu ponudi petdeset dolarjev, da bi se lahko postavil na noge, bralec pričakuje hvaležen odgovor. Namesto tega Bob trmasto zavrača in ohranja svoj ponos tudi v hudi situaciji. Ta nepričakovana zavrnitev doda srečanju še eno plast ironije.
5. Pištola in prepoznavanje :Ko se napetost med njima stopnjuje, Jimmy potegne pištolo, zmotno prepričan, da je Bob tat. V napetem spopadu se resnica končno razkrije in oba se prepoznata. Spoznanje še poveča ironijo situacije, saj pištola, ki je bila prvotno namenjena varnosti, postane simbol njunega obnovljenega prijateljstva.
O. Henryjeva uporaba ironije omogoča, da se zaplet in teme zgodbe odvijajo na nepričakovane in čustveno nabite načine. Ustvarja občutek napetosti, presenečenja in razmišljanja tako pri likih kot pri bralcu.