Evo, kako filmi ustvarijo to iluzijo z uporabo več ključnih načel:
1. Vztrajnost vida :
- Naši možgani obdržijo sliko na mrežnici za kratek trenutek, potem ko jo odstranimo. Ta pojav, znan kot obstojnost vida, povzroči, da možgani zlijejo nekoliko drugačne okvire v neprekinjeno sliko.
2. Hitrost sličic :
- Filmi so projicirani z določeno hitrostjo sličic, ki je število prikazanih sličic na sekundo. Standardna hitrost sličic za večino filmov je 24 sličic na sekundo (fps). Vendar pa lahko nekateri sodobni filmi uporabljajo višje hitrosti sličic, na primer 48 sličic na sekundo ali celo višje, da ustvarijo bolj gladko gibanje.
3. Progresivni okvirji :
- Vsaka zaporedna sličica v filmski sekvenci predstavlja rahlo napredovanje v prikazanem gibanju. Ti progresivni okvirji so zasnovani za postopno spreminjanje položaja, videza ali akcije v prizoru.
4. Fenomen Phi :
- Fenomen Phi je zaznavna iluzija, ki se pojavi, ko možgani razlagajo zaporedje rahlo različnih mirujočih slik kot premikajoči se predmet. Ta učinek prispeva k iluziji neprekinjenega gibanja v filmih.
5. Zaporedno vrstni red okvirjev :
- Okvirji so razporejeni v določenem zaporedju, ki ohranja tok zgodbe in prikazuje želene vzorce gibanja. Pravilno zaporedje sličic je bistveno za zagotovitev iluzije gladkega gibanja.
Z združevanjem teh načel filmi ustvarijo iluzijo gibanja in oživijo zgodbe, dejanja in like na platnu. Ko se kadri hitro spreminjajo pred gledalčevimi očmi, nam zaznavna tekočnost in kontinuiteta gibanja omogočata, da izkusimo dinamičen in poglobljen svet filma.