Žalost in sumi:
- Hamlet je globoko užaloščen zaradi smrti svojega očeta, kralja Hamleta. Toda njegova žalost se spremeni v sum, ko od duha svojega očeta izve, da ga je umoril Klavdij, Hamletov stric, ki zdaj sedi na prestolu in je poročen s Hamletovo materjo, kraljico Gertrudo.
Izdaja in razočaranje:
- Hamlet se počuti izdanega zaradi prenagljene poroke svoje matere s Klavdijem, ki ga vidi kot prevarantskega in spletkarskega človeka. Ta izdaja skrha Hamletovo zaupanje in vero v svoje najbližje.
Moralna dilema in maščevanje:
- Duhovo razodetje nalaga Hamletu veliko breme. Čuti, da se mora maščevati za očetov umor, a ga raztrgajo moralne posledice odvzema drugega življenja. Ta moralna dilema še poglobi njegov občutek melanholije in frustracije.
Gnus nad korupcijo in hinavščino:
- Hamlet postaja vse bolj razočaran nad korupcijo in hinavščino, ki ju opazuje na danskem dvoru. Vidi površnost in površinskost ter zvijačnost dvorjanov, kar krepi njegov gnus do sveta okoli sebe.
Eksistenčna vprašanja in smrtnost:
- Hamlet se spopada z eksistencialnimi vprašanji o življenju, smrti in smislu obstoja. Razmišlja o samomoru, vendar ga zadržujejo verska prepričanja in dvomi o posmrtnem življenju. Ta filozofska razmišljanja prispevajo k njegovemu splošnemu občutku melanholije in obupa.
Izolacija in osamljenost:
- Hamlet se počuti osamljenega in osamljenega, saj ne more odkrito deliti svojega znanja o očetovem umoru, ne da bi tvegal lastno življenje. Ta izolacija še poslabša njegov mračni pogled na svet.
Če povzamemo, Hamletovo mračno dojemanje izhaja iz globoke žalosti in jeze, ki ju doživlja zaradi očetove smrti, izdaje, ki jo čuti od matere in strica, njegovega razočaranja nad hinavščino dvora, njegove eksistencialne kontemplacije in njegovega občutka izoliranosti in osamljenost.