1. Prelom z Rimom:
* Razveljavitev poroke s Katarino Aragonsko: Henrikova želja po razveljavitvi s strani Katarine (vdove njegovega brata), da bi se poročil z Anne Boleyn, je bila katalizator za prekinitev z Rimom. Papež je zavrnil razveljavitev zakonske zveze, zaradi česar se je Henrik leta 1534 razglasil za vrhovnega poglavarja anglikanske cerkve. To dejanje je pretrgalo vezi Anglije s katoliško cerkvijo in ustanovilo novo, neodvisno nacionalno cerkev.
* Razpustitev samostanov: Da bi financiral svoj razkošni življenjski slog in vojne, je Henrik razpustil samostane v Angliji ter zasegel njihovo bogastvo in zemljo. To dejanje je dodatno oslabilo vpliv katoliške cerkve in obogatilo krono.
2. Vzpon protestantizma:
* Kraljeva prevlada: Henrikov prelom z Rimom mu je omogočil nadzor nad doktrinami in praksami anglikanske cerkve. Sprva je ohranil večino katoliške tradicije, uvedel pa je nekaj protestantskih reform, kot je dovoljenje duhovnikom, da se poročijo, in spodbujanje uporabe angleščine v cerkvenih službah.
* Šest členov: Leta 1539 je Henrik uvedel šest členov, ki so poskušali opredeliti stališče Cerkve do ključnih teoloških vprašanj. Članki so bili večinoma naklonjeni tradicionalnim katoliškim prepričanjem, dopuščali pa so tudi nekatera protestantska stališča. Ta poskus kompromisa med katolicizmom in protestantizmom na koncu ni uspel pomiriti nobene strani.
3. Politične in družbene spremembe:
* Premik moči: Ustanovitev anglikanske cerkve je močno spremenila razmerje moči v Angliji. Krona je pridobila nadzor nad verskimi zadevami in vplivala na smer verske misli in prakse.
* Socialni nemiri: Verske spremembe, ki so jih povzročila Henrikova dejanja, so sprožile družbene nemire. Medtem ko so nekateri pozdravili nov verski red, so drugi ostali zvesti katoliški cerkvi. To je povzročilo upore in odpor, zlasti v severni Angliji.
4. Dediščina reformacije:
* Osnova za nadaljnje spremembe: Čeprav so bile Henrikove reforme sprva omejene, so tlakovale pot radikalnejšim spremembam pod njegovima naslednikoma, Edvardom VI. in Elizabeto I.
* Dolgotrajen učinek: Prekinitev z Rimom in ustanovitev anglikanske cerkve je imela trajen vpliv na angleško družbo in kulturo. Vodil je do razvoja izrazite nacionalne identitete in nove verske pokrajine, ki še danes oblikuje Anglijo.
Sklep:
Poroke Henrika VIII., zlasti njegovo prizadevanje za razveljavitev s strani Katarine Aragonske, so bile ključnega pomena za sprožitev angleške reformacije. Njegova dejanja so vodila do preloma z Rimom, ustanovitve nacionalne cerkve in vzpona protestantizma v Angliji. Te spremembe so imele globok in trajen vpliv na angleško versko in politično življenje ter pustile dediščino, ki še danes oblikuje narod.