1. Izpodbijanje zakonov o hudomušnem obrekovanju: Zenger, tiskar, je bil obtožen uporniškega obrekovanja zaradi objave člankov, kritičnih do kolonialnega guvernerja Williama Cosbyja. Takratna angleška zakonodaja je vsako kritiko vlade, ne glede na resnicoljubnost, definirala kot obrekovanje in kaznivo dejanje.
2. Zagovor Andrewa Hamiltona: Zengerjev odvetnik Andrew Hamilton je trdil, da bi morala biti resnica obramba pred obtožbami o obrekovanju. Slavno je izjavil:"Svoboda tiska je bistvena za svobodo ljudi." Poudaril je tudi pomen informiranih državljanov in vlogo tiska pri prevzemanju odgovornosti vlade.
3. Razveljavitev žirije: Kljub sodnikovim navodilom, naj ignorirajo resnico kot obrambo, je porota Zengerja oprostila. To dejanje razveljavitve porote, kjer porota ignorira zakon in izda razsodbo na podlagi lastne vesti, je bila močna izjava o želji kolonistov po svobodi izražanja.
4. Precedens za svobodo tiska: Čeprav sojenje ni izrecno razveljavilo uporniških zakonov o obrekovanju, jih je znatno oslabilo. Sodba je opogumila druge tiskarje, da so objavljali kritike vlade, s čimer so bili postavljeni temelji za svobodni tisk v kolonijah.
5. Vpliv na ameriško revolucijo: Primer Zenger je pomagal utrditi prepričanje kolonistov o pomenu svobode govora in tiska. To prepričanje je postalo ključni element v intelektualnem in političnem ozračju, ki je pripeljalo do ameriške revolucije.
Če povzamemo, sojenje Zengerju je bilo pomemben korak v razvoju svobode tiska v ameriških kolonijah. Pokazalo je moč porote pri zaščiti svobode govora, postavilo precedens za resnico kot obrambo pred obrekovanjem in prispevalo k naraščajočemu občutku samoupravljanja in svobode med kolonisti.