1. Pionirska eksperimentalna kemija: Boyle velja za "očeta moderne kemije" zaradi njegovega prelomnega dela na področju eksperimentalne kemije. Izzval je tradicionalni aristotelovski pogled na elemente in zagovarjal nov, bolj empiričen pristop k razumevanju fizičnega sveta.
* Boylov zakon: Oblikoval je zakon, ki opisuje obratno razmerje med prostornino in tlakom plina pri konstantni temperaturi, zdaj znan kot Boylov zakon. To je bil pomemben preboj v razumevanju obnašanja plinov.
* Kemijska analiza: Razvil je metode za analizo kemičnih snovi in s tem postavil temelje sodobni kemiji. Verjel je v pomen natančnega opazovanja in eksperimentiranja, kar je bilo v popolnem nasprotju s filozofskim pristopom, ki je prevladoval v tistem času.
* Koncept elementov: Elemente je opredelil kot snovi, ki jih ni mogoče razčleniti na enostavnejše snovi, koncept, ki še vedno tvori osnovo sodobne kemije.
2. Znanstvena metoda: Boyleovo delo je zelo vplivalo na razvoj znanstvene metode. Poudaril je pomen strogega eksperimentiranja, natančnega opazovanja in ponavljanja rezultatov. Ta pristop, ki ga je spodbujal v svoji knjigi "The Skeptical Chymist", je postavil temelje za sodobno znanstveno raziskovanje.
3. Ustanovitev Kraljeve družbe: Boyle je bil ustanovni član londonske Kraljeve družbe, znanstvene družbe, namenjene spodbujanju znanstvenega raziskovanja. Ta ustanova je imela ključno vlogo pri širjenju novih znanstvenih spoznanj in spodbujanju sodelovanja med znanstveniki.
4. Filozofski in verski prispevki: Boyle se je močno zanimal za odnos med znanostjo in vero. Skušal je uskladiti znanstvena odkritja s svojimi močnimi verskimi prepričanji. Trdil je, da preučevanje narave razkriva Božjo modrost in načrt, kar vodi k globljemu razumevanju božanskega.
5. Zapuščina: Boyleovo delo je spremenilo študij kemije in pomagalo vzpostaviti nov znanstveni okvir. Njegov poudarek na eksperimentiranju in opazovanju je postavil temelj sodobnemu znanstvenemu raziskovanju. Še naprej ga častijo kot eno najvplivnejših osebnosti v zgodovini znanosti.
Na splošno so bili prispevki Roberta Boyla k znanosti globoki in trajni. Njegovo delo je postavilo temelje za sodobno kemijo, promoviralo znanstveno metodo in pomagalo vzpostaviti Kraljevo družbo kot vodilno institucijo za znanstveno raziskovanje. Njegova zapuščina še danes navdihuje znanstvenike.