1. Poudarek na pravu in pravičnosti: Luthrovo izobraževanje za odvetnika mu je vcepilo močan čut za pravo in pravičnost. Zakon je videl kot okvir za red in pravičnost in to načelo je uporabil pri svojem razumevanju vere.
2. Notranji boj z grehom: Luthrovo preučevanje zakona, zlasti Mojzesovega zakona, ga je močno spodbudilo k zavedanju lastne grešnosti in njegove nezmožnosti, da bi dosegel odrešitev z dobrimi deli. Ta izkušnja »legalizma« je spodbudila njegovo globoko eksistencialno krizo.
3. Iskanje utemeljitve: Zakon je za Luthra postal orodje za razumevanje problema greha in potrebe po odrešitvi. Spoznal je, da si človeška dejanja, ne glede na to, kako pravična, nikoli ne morejo zaslužiti Božje naklonjenosti. To ga je vodilo k iskanju drugačne poti do odrešitve, ki presega človeški napor.
4. Odkritje milosti: Luthrovo odkritje "evangelija milosti" s preučevanjem Svetega pisma, zlasti Pavlovih pisem, je bila prelomnica. Spoznal je, da odrešenje ni bilo zasluženo z dobrimi deli, ampak je bilo darilo od Boga, brezplačno dano po milosti po veri v Jezusa Kristusa.
5. Zavrnitev odpustkov: Luthrovo razumevanje milosti je bilo v neposrednem nasprotju s prakso katoliške cerkve pri prodaji odpustkov, ki so obljubljali odpuščanje grehov v zameno za denar. Na odpustke je gledal kot na sprevračanje Božje milosti in očitno izkoriščanje želje ljudi po odrešenju.
6. Osredotočite se na Sveto pismo: Luthrovo pravno izobraževanje mu je vcepilo močan čut za objektivnost in logiko. Ta načela je uporabil pri preučevanju Svetega pisma, saj je verjel, da je to edini vir božanske avtoritete. Zavrnil je zanašanje Cerkve na tradicijo in človeške razlage ter se zavzel za neposredno ukvarjanje s Svetim pismom.
7. Poudarek na duhovništvu vseh vernikov: Luthrovo razumevanje milosti je izpodbijalo hierarhično strukturo katoliške cerkve in izključno moč duhovnikov. Verjel je, da je vsak kristjan "duhovnik" pred Bogom, sposoben neposrednega dostopa do božanskega z vero.
Če povzamemo, Luthrovo pravno izobraževanje mu je vcepilo močan čut za pravičnost, globoko razumevanje greha in odrešitve ter kritičen pristop do verskih praks. Te izkušnje, skupaj z njegovim odkritjem evangelija milosti, so ga pripeljale do tega, da je izpodbijal avtoriteto katoliške cerkve in zagovarjal bolj oseben in svetopisemski pristop k veri.