Ključni prispevki:
* Odkritje elektrona: Leta 1897 je Thomson izvedel poskuse s katodnimi cevmi, ki so pokazali, da so katodni žarki sestavljeni iz negativno nabitih delcev, ki jih je poimenoval "korpuskule". Te delce so kasneje prepoznali kot elektrone.
* Model atoma s slivovim pudingom: Thomson je predlagal "model slivovega pudinga" atoma, ki je predlagal, da je atom pozitivno nabita krogla z negativno nabitimi elektroni, vdelanimi vanjo, kot slive v pudingu.
* Pozitivni žarki: Thomson je raziskoval tudi "pozitivne žarke" (kasneje identificirane kot pozitivno nabite ione), ki jih je odkril leta 1898. Določil je njihovo razmerje med nabojem in maso ter pokazal, da jih lahko odklonijo električna in magnetna polja.
* Izotopi: Skozi svoje študije pozitivnih žarkov je Thomson spoznal, da imajo lahko različni elementi atome z enakimi kemijskimi lastnostmi, a različno maso. Te različne oblike je imenoval "izotopi", za katere zdaj vemo, da so atomi istega elementa z različnim številom nevtronov.
Nagrade in priznanja:
* Nobelova nagrada za fiziko (1906)
* Vitez Bachelor (1908)
* Red za zasluge (1908)
* Cavendish profesor fizike na univerzi Cambridge (1884-1918)
Zapuščina:
Thomsonovo delo je revolucioniralo naše razumevanje atoma in narave materije. Njegovo odkritje elektrona je postavilo temelje moderni atomski fiziki in kvantni mehaniki. Velja za enega najvplivnejših fizikov 20. stoletja.