Nenasilni odpor:
* Bojkoti: Sodeloval je pri bojkotih podjetij in institucij, ki so uveljavljale politiko apartheida.
* Mirni protesti: Organiziral in sodeloval je pri mirnih demonstracijah, pohodih in shodih.
* Državljanska nepokorščina: On in njegovi tovariši so kršili nepravične zakone, na primer tiste, ki črncem prepovedujejo bivanje na določenih območjih ali volitve.
Oboroženi boj:
* Sabotaža: Mandela in njegova organizacija Umkhonto we Sizwe (Koplje naroda) sta izvajala sabotaže proti vladnim zgradbam in infrastrukturi.
* Vojaško usposabljanje: Mandela se je usposabljal o vojaški taktiki in strategiji ter pomagal vzpostaviti taborišča za usposabljanje borcev.
Politični aktivizem:
* Politično organiziranje: Mandela je pomagal ustanoviti Afriški nacionalni kongres (ANC), politično stranko, ki se je zavzemala za odpravo apartheida. Opravljal je različne vodstvene vloge znotraj ANC, med drugim kot njegov predsednik.
* Mednarodna diplomacija: Mednarodno je potoval, da bi ozaveščal o apartheidu in pridobil podporo za gibanje proti apartheidu.
Pomembno je omeniti, da so se Mandelini pogledi na nasilje skozi čas razvijali. Sprva je verjel, da je oborožen boj nujen za dosego sprememb. Po izpustitvi iz zapora pa se je zavzel za miren odpor in spravo.
Čeprav je Mandela uporabljal različne metode, je dosledno ohranjal svojo zavezanost temeljnim načelom demokracije, enakosti in človekovih pravic. Njegova zapuščina ni le njegov boj proti apartheidu, ampak tudi njegova neomajna vera v nenasilje in moč odpuščanja.