* Za raziskovanje narave usode in svobodne volje: Diderot je bil zagovornik svobodne volje in racionalizma, toda *Jacques fatalist* se spopada z vprašanjem determinizma. Osredotočenost zgodbe na navidezno vnaprej določene dogodke in nezmožnost likov, da bi ubežali svoji usodi, odpira zahtevna vprašanja o človeški vlogi.
* Za eksperimentiranje s pripovedno obliko: Diderot je bil literarni inovator, ki je izzval tradicionalne pripovedne strukture. *Jacques the Fatalist* je igriv in razdrobljen roman, ki skače med različnimi zgodbami, spreminja perspektive in uporablja nekonvencionalne tehnike. To je bil namerni poskus osvoboditve tradicionalnih literarnih norm.
* Za kritiko družbenih norm: Roman satirizira družbene konvencije in hinavščino skozi duhovite šale in cinične opazke svojih likov. Diderot uporablja zgodbo, da se norčuje iz aristokracije, vojske in drugih institucij svojega časa.
* Za predstavitev svojih filozofskih idej: Diderotovo delo je globoko prežeto z njegovimi filozofskimi pogledi na materializem, ateizem in pomen razuma. *Jacques the Fatalist* te ideje vpleta v pripoved in subtilno izpodbija tradicionalna verska in metafizična prepričanja.
* Za čisto zabavo: Čeprav je roman filozofsko delo, je tudi neverjetno zabavno. Dialog je duhovit, liki nepozabni, zgodba pa polna preobratov. Diderot je verjetno užival v izzivu ustvarjanja dela, ki bi bilo lahko intelektualno spodbudno in privlačno za bralce.
Če povzamemo, je *Jacques fatalist* produkt Diderotove večplastne intelektualne radovednosti in želje po eksperimentiranju tako z obliko kot vsebino. Z romanom je raziskoval zapletena filozofska vprašanja, kritiziral družbo in zabaval svoje občinstvo na način, ki je bil hkrati igriv in provokativen.