1. Raziskovanje odnosa med človekom in živaljo: London uporablja zgodbo za raziskovanje prvinskih instinktov v ljudeh in živalih. Buck, protagonist, uteleša ta boj med udomačitvijo in svojo divjo naravo. Roman poudarja zapleteno vez med ljudmi in živalmi ter kako je lahko hkrati negovalna in omejujoča.
2. Kritika socialnega darvinizma: London je živel v času hitrih družbenih sprememb in divje industrializacije. Skozi Buckovo potovanje kritizira neusmiljeno filozofijo "preživetja najmočnejših", ki je prevladovala v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju. To je razvidno iz ostre realnosti aljaške zlate mrzlice in brutalnosti Buckovih zgodnjih izkušenj.
3. Iskanje identitete: Buckovo potovanje je tudi iskanje njegovega pravega jaza. Spopada se s svojo od človeka vsiljeno identiteto udomačenega ljubljenčka in s svojimi prvinskimi nagoni, ki ga vlečejo proti divjini. To raziskovanje odzvanja s posameznikovim iskanjem svojega mesta v svetu in kompleksnostjo oblikovanja identitete.
4. Komentar o človeški naravi: Poleg živalskega sveta *Klic divjine* ponuja komentar same človeške narave. Like, tako človeške kot živalske, poganjajo pohlep, moč in nagoni preživetja. To razkriva temno plat človeštva in inherentno divjost, ki se skriva pod površjem.
5. Cenjenje narave: Londonske lastne izkušnje v Klondiku so spodbudile njegovo strast do aljaške divjine. Roman prikazuje lepoto in moč narave, poudarja njen vpliv na človeški duh in njen potencial tako za čudeže kot za nevarnost.
Konec koncev lahko na *Klic divjine* gledamo kot na večplastno pripoved, ki raziskuje kompleksnost odnosov med človekom in živaljo, kritizira družbene strukture ter ponuja močno raziskovanje identitete, narave in temnejših vidikov človeštva.