1. Sinoptični problem :Sinoptični evangeliji razkrivajo veliko podobnosti v vsebini, strukturi in celo besedilu. Ta pojav se pogosto imenuje "sinoptični problem". Strokovnjaki verjamejo, da te podobnosti kažejo na neko obliko literarne odvisnosti med temi evangeliji.
2. Hipoteza dveh virov :Ena od razlag sinoptičnega problema je hipoteza dveh virov. Ta hipoteza nakazuje, da sta Matej in Luka pri sestavljanju svojih evangelijev uporabljala predvsem dva vira:Markov evangelij (od katerega sta oba močno odvisna) in hipotetično zbirko Jezusovih izrekov in naukov, ki se pogosto imenuje vir "Q".
3. Vir Q :Vir »Q« ali »Quelle« (nemško za »vir«) je izraz, ki se uporablja za označevanje hipotetičnega evangelija ali zbirke Jezusovih naukov, ki sta jih neodvisno uporabljala Matej in Luka poleg Marka. Učenjaki rekonstruirajo vsebino Q na podlagi skupnega materiala v Mateju in Luku, ki ga ni mogoče najti v Marku.
4. Trojna tradicija: »Trojna tradicija« se nanaša na odlomke ali izreke, ki si jih delijo Matej, Marko in Luka. Med drugim so pripoved o Jezusovem krstu, prilike o sejalcu, gorčičnem zrnu in izgubljenem sinu. Trojno izročilo dokazuje skupno ustno ali pisno izročilo, ki je vplivalo na razvoj sinoptičnih evangelijev.
5. Dvojna tradicija :»Dvojna tradicija« se nanaša na odlomke ali izreke, ki si jih delita Matej in Luka, vendar jih ne najdemo pri Marku. Ti odlomki vključujejo Govor na gori/ravnini, Blažene besede, Gospodovo molitev, Priliko o usmiljenem Samarijanu ter različna navodila in prilike. Dvojna tradicija nakazuje literarno povezavo med Matejem in Lukom, ki presega njuno odvisnost od Marka.
6. Sondergut :Izraz "Sondergut" (nemško za "posebno posest") se nanaša na gradivo, ki je edinstveno za določen evangelij in ga ni v drugih dveh sinoptičnih evangelijih. Matej, Marko in Luka imajo vsak svoje posebne dele in odlomke (npr. pripovedi o otroštvu pri Mateju in Luku ter prilika o bogatem norcu pri Luku), ki jih v drugih evangelijih ni.
Ti literarni odnosi med sinoptičnimi evangeliji zagotavljajo vpogled v načine, kako so zgodnje krščanske skupnosti prenašale in razvijale ustno in pisno izročilo o Jezusu in njegovih naukih. Osvetlijo tudi proces sestavljanja evangelija ter teološke perspektive in poudarke vsakega evangelista.