V prvotni rabi se je hairesis nanašal na filozofsko šolo ali sekto, kasneje pa je prevzel pejorativen pomen za opis prepričanja ali mnenja, ki odstopa od uradne doktrine ali naukov verske ali politične skupine.
Izraz herezija se je skozi zgodovino uporabljal za opis širokega spektra prepričanj ali praks, ki veljajo za neortodoksne ali v nasprotju z uveljavljenimi normami ali doktrinami. Uporabljali so ga za verska, politična in družbena gibanja, ki izpodbijajo glavne ali prevladujoče ideologije ali se z njimi ne strinjajo.
V verskem kontekstu se herezija pogosto nanaša na prepričanja ali nauke, ki odstopajo od uveljavljenih doktrin ali dogem določene vere. Na primer, v krščanstvu so krivoverstva vključevala prepričanja, kot je arianizem, ki zanika božanskost Jezusa Kristusa, ali gnosticizem, ki zagovarja dualistični pogled na svet in poudarja duhovno znanje in razsvetljenje.
V političnem kontekstu se herezija lahko nanaša na prepričanja ali dejanja, ki izpodbijajo uveljavljene politične ideologije ali sisteme ali se z njimi ne strinjajo. Na primer, v starem Rimu so prvi kristjani veljali za heretike zaradi svojih verskih praks in prepričanj, ki so veljala za grožnjo tradicionalnemu rimskemu verskemu in političnemu redu.
Na splošno se je izraz herezija skozi zgodovino uporabljal za označevanje prepričanj ali praks, ki veljajo za neortodoksne, deviantne ali v nasprotju z uveljavljenimi doktrinami, normami ali ideologijami v verskem, političnem ali družbenem kontekstu.