Pesem je napisana v slogu svobodnega verza, z uporabo živih podob in simbolike, ki izražajo govorčev silni občutek bolečine in ranljivosti. Uporaba kratkih, jedrnatih vrstic ustvarja občutek nujnosti in neposrednosti ter potegne bralca v govorčevo izkušnjo.
Pesem se začne z nazornim opisom škorpijonovega pika, ki ga primerja z "vročo, ostro iglo", ki prebada govorčevo peto. Govorčeva prva reakcija je šok in nevera, saj sam sebe opisuje kot "otopelega". Neznosna bolečina je prikazana z uporabo senzoričnih podrobnosti, kot sta "širjenje strupa" in "trepetanje agonije".
Ko se govorec spopada s fizičnimi posledicami vboda, se poglobi tudi v čustveni in psihološki vpliv dogodka. Sprašuje se o naravi trpljenja in krhkosti človeškega obstoja ter se sprašuje, zakaj je on, »navaden človek«, deležen tako hude bolečine. Pesem postane meditacija o smrtnosti, saj govorec razmišlja o minljivi naravi življenja in neizogibnosti smrti.
Naslov pesmi, »Noč škorpijona«, nakazuje občutek teme in nevarnosti ter obuja zlovešče vzdušje noči, ko se zgodi incident. Škorpijon postane simbol nepredvidljivih in nepredvidljivih sil, ki lahko zamotijo naša življenja, nas opominja na našo ranljivost pred nepredvidljivimi silami narave.
Skozi celotno pesem Ezekiel uporablja kontrastne podobe, da poudari govorčeva spreminjajoča se čustva in stanja duha. Intenzivna bolečina je sopostavljena s trenutki lucidnosti in refleksije, ko govorec opazuje vrvež okoli sebe in išče tolažbo v prisotnosti svojih najdražjih. Pesem raziskuje tudi temi odpornosti in upanja, saj govornik na koncu izhaja iz izkušnje s prenovljenim hvaležnostjo za življenje.
Skratka, "Noč škorpijona" je mojstrsko oblikovana pesem, ki zajame intenzivnost človeškega trpljenja, krhkost življenja in odpornost človeškega duha. Evokativni jezik Nissima Ezekiela in spretna uporaba podob ustvarita močno in nepozabno poetično izkušnjo, ki globoko odmeva pri bralcih.