V kontekstu predstave ta stavek izreče lik Jaques, ki je razočaran nad družbo in se je odločil živeti v gozdu. Jaques najde tolažbo in modrost v naravnem svetu in verjame, da nas lahko narava nauči pomembnih lekcij o življenju in morali.
S primerjavo narave s pridigami in knjigami Shakespeare izpostavlja idejo, da je znanje in razumevanje mogoče najti na nepričakovanih mestih in da je treba biti odprt za učenje iz vseh virov, vključno z naravnim okoljem.