To je vzhod in Julija je sonce,
Vstani, lepo sonce, in ubij zavistno luno,
Ki je že bolan in bled od žalosti,
Da si njena služkinja veliko bolj poštena od nje.
Ne bodi njena služkinja, saj je zavistna;
Njena vestalka je bolna in zelena,
In le bedaki ga nosijo. Odvrzi!" (2. dejanje, 2. prizor)**
* Romeo Julijo primerja s soncem, kar namiguje, da je veliko lepša in sijoča od lune.
* Luno imenuje "zavistna" in "bleda od žalosti", kar nakazuje, da je ljubosumna na Julijino lepoto.
* Romeo poziva Julijo, naj opusti svojo "vestalsko livrejo" (tj. svojo vlogo deviškega dekleta), z argumentom, da je "bolna in zelena" in jo nosijo samo bedaki.
**"Verjamem ti na besedo.
Kliči me ampak ljubezen, in bom na novo krščen;
Odslej nikoli ne bom Romeo« (2. dejanje, 2. prizor)**
* Romeo izjavi, da je pripravljen spremeniti svoje ime in identiteto, če ga bo Julija sprejela za svojega ljubimca.
* Predlaga, da je njegovo ime "Romeo" nepomembno v primerjavi z ljubeznijo, ki jo čuti do Julije.
**"O Romeo, Romeo, zakaj si Romeo?
Zataj svojega očeta in zavrni svoje ime;
Ali, če nočeš, bodi le prisežena moja ljubezen,
In ne bom več Capulet« (2. dejanje, 2. prizor)**
* Julija izraža svoje razočaranje in obup nad dejstvom, da je Romeo Montague, zakleti sovražnik njene družine.
* Poziva ga, naj se odreče svoji družini in imenu ali vsaj priseže svojo ljubezen do nje, da bi se lahko odpovedala lastnemu družinskemu imenu.
**"Ni sveta brez veronskih zidov,
Toda vice, mučenje, sam pekel.
Zato-izgnan je izgnan s sveta,
In izgnanstvo sveta je smrt« (3. dejanje, 3. prizor)**
* Romeo obžaluje svoje izgon iz Verone in izjavlja, da zanj ni sveta zunaj mestnega obzidja.
* Izgon vidi kot obliko smrti, ki je hujša od samega vica ali pekla.
**"O pravi lekarnar!
Tvoja zdravila so hitra. Tako s poljubom umrem« (5. dejanje, 3. prizor)**
* Romeo vzame strup, da bi se ubil, potem ko izve za Julijino smrt.
* Pohvali lekarnarja, ker mu je priskrbel hiter in učinkovit strup, in umre s poljubom na Julijinih ustnicah.