Ena najpomembnejših jezikovnih razlik med Cervantesom in Shakespearom je uporaba metafore in primerjave. Cervantes je bil mojster uporabe metafore in jo je pogosto uporabljal za ustvarjanje bogatih in živih podob. Na primer, v svojem romanu "Don Kihot" glavnega junaka primerja z "mlinom na veter" in z "velikanom" in uporablja te metafore, da bi raziskal junakove zablode o veličini. Po drugi strani pa je bil Shakespeare bolj varčen pri uporabi metafore in jo je rabil za retorični učinek. Na primer, v svoji drami "Hamlet" primerja duha protagonistovega očeta s "krtom" in to metaforo uporablja za ustvarjanje občutka slutnje in pogube.
Druga pomembna jezikovna razlika med Cervantesom in Shakespearom je uporaba humorja. Cervantes je bil nadarjen humorist in je pogosto uporabljal humor, da bi spodkopal pretenzije svojih likov in raziskal protislovja človeške narave. Na primer, v "Don Kihotu" uporabi lik Sancha Panse, da zagotovi komično olajšanje, in uporabi Sanchov zemeljski humor, da komentira protagonistov idealizem. Shakespeare pa je bil resnejši pisatelj in je redkokdaj uporabljal humor zaradi njega samega. Vendar pa je uporabil humor, da bi ustvaril napetost in zmanjšal intenzivnost svojih dramatičnih prizorov. Na primer, v "Hamletu" uporablja lik grobarja, da zagotovi komično olajšanje, in uporablja grobarjeve šale, da komentira temo smrti in razpada v igri.
Nazadnje je pomembno omeniti, da sta na Cervantesa in Shakespeara vplivala klasična tradicija. Cervantes je poznal dela Homerja, Vergilija in Ovidija, v svojem pisanju pa je pogosto uporabljal klasične aluzije in reference. Shakespeare je na drugi strani poznal dela Sofokla, Evripida in Seneke, v svojih dramah pa je pogosto uporabljal klasične teme in zgodbe. Vendar sta oba znala uporabiti klasično tradicijo na svoj način in oba ustvarila dela, ki so bila izvirna in inovativna.
Skratka, Cervantes in Shakespeare sta bila dva najpomembnejša pisca zgodnjega novega veka in njuna izbira jezika je močno vplivala na razvoj literature. Oba sta uporabila vire svojih jezikov za ustvarjanje del velike moči in lepote, njuna dela pa so trajno zaznamovala svetovno literaturo.