1. Razvoj zarodka: Harvey je opravil obsežne študije o razvoju zarodkov pri različnih živalih, vključno s kokošmi, jeleni in ljudmi. Podal je pomembna opažanja o nastanku ploda, razvoju organov in tkiv ter vlogi posteljice pri prehranjevanju zarodka.
2. Delovanje srca: Harveyjeve raziskave srca in obtočil so ga pripeljale do raziskovanja specifičnih funkcij srčnih votlin. Prikazal je usklajeno delovanje preddvorov in prekatov ter opisal vlogo zaklopk pri usmerjanju pretoka krvi v srcu.
3. Krvni tlak: Harvey je bil eden prvih, ki je izmeril krvni tlak in spoznal njegov pomen pri razumevanju dinamike krvnega obtoka. Uporabil je primitivne instrumente, kot je steklena cev, pritrjena na arterijo, da bi izmeril silo, s katero deluje kri na stene žile.
4. Eksperimentalni pristop: Harvey je poudaril pomen eksperimentiranja in neposrednega opazovanja v znanstvenih raziskavah. Zavračal je čisto špekulativne ali teoretične pristope in vztrajal pri empiričnih dokazih, ki so podpirali njegove zaključke. Ta empirični pristop je postal temelj sodobne znanstvene metodologije.
5. Primerjalna anatomija: Harvey je primerjal obtočne sisteme različnih živalskih vrst, vključno z ljudmi, da bi prišel do širših zaključkov o zgradbi in delovanju krvnih žil, zaklopk in srca. Njegove primerjalne študije so omogočile vpogled v raznolikost in razvoj obtočil.
6. Medicinska izobrazba: Harvey je bil predan medicinski pedagog in je imel ključno vlogo pri reformi medicinskega izobraževanja v svojem času. Zavzemal se je za poučevanje na podlagi neposrednega opazovanja in eksperimentiranja, namesto da bi se zanašal zgolj na starodavna besedila in avtoritete. Njegove metode poučevanja so vplivale na prihodnje generacije zdravnikov.
Ti dodatni prispevki Williama Harveyja prikazujejo njegovo široko paleto zanimanj in strokovnega znanja v različnih vidikih fiziologije, embriologije in medicinske znanosti, zaradi česar je postal ena najvplivnejših osebnosti v zgodovini medicine in bioloških raziskav.