Življenja II
Krajša od obeh pesmi, »Livings II«, predstavlja niz podob, ki ujamejo minljive trenutke človeške izkušnje. Pesem se začne z vrstico "Mrtvi so v zraku", kar nakazuje, da prisotnost smrti prežema naša življenja. Temu sledi niz opazovanj:par pleše, otrok se igra v vodnjaku, moški bere časopis. Ti trenutki so postavljeni poleg podob razpada in smrtnosti, na primer "kamni so hladni in zvezde so stare."
Zgradba pesmi poudarja nasprotje med živahnostjo življenja in neizogibnostjo smrti. Prve tri vrstice ustvarjajo občutek gibanja in vitalnosti, medtem ko četrta vrstica uvaja bolj mračni ton. Ta vzorec se nadaljuje skozi celotno pesem in ustvarja napetost med minljivo naravo človeškega obstoja in trajno prisotnostjo smrti.
Življenja III
"Livings III" je bolj razširjena in kontemplativna pesem, ki raziskuje nesmiselnost človeških prizadevanj in omejitve našega razumevanja. Začne se tako, da govornik opazuje skupino otrok, ki se igrajo na polju, njihov smeh in veselje pa sta v nasprotju s "temnim lesom" in "mirnim bazenom", ki jih obdajata. Govornik razmišlja o otrokovi nedolžnosti in nezavedanju trpljenja in razočaranj, ki jih čakata v odrasli dobi.
Pesem se nato osredotoči na govorčeve lastne izkušnje, zlasti na njihove propadle odnose in neizpolnjene želje. Govorec izrazi občutek razočaranja in obžalovanja ter prizna, da se njihovo življenje ni izšlo po pričakovanjih. Zadnja kitica se konča z govorčevim spoznanjem, da "nič veliko ne ostane."
V "Livings III" Larkin uporablja bolj pogovorni ton in uporablja preprost, neposreden jezik, da posreduje svoje vpoglede v človeški obstoj. Struktura pesmi je v primerjavi z "Livings II" manj razdrobljena in gradi kohezivno pripoved refleksije in introspekcije.
Analiza
Tako "Livings II" kot "Livings III" raziskujeta teme smrtnosti, minevajočega časa in nesmiselnosti človeškega obstoja. Vendar se vsaka pesem loteva te teme na svoj način. "Livings II" predstavlja serijo kontrastnih podob, ki poudarjajo napetost med življenjem in smrtjo, "Livings III" pa ima bolj kontemplativen pristop in razmišlja o osebnih izkušnjah in razočaranjih govorca.
V obeh pesmih je omembe vredna tudi Larkinova uporaba jezika in podob. V "Livings II" uporablja živ, čuten jezik, da ustvari oprijemljiv občutek trenutkov, ki jih opisuje. Nasprotno, "Livings III" uporablja bolj podcenjen, pogovorni ton, ki omogoča govorčevim mislim in čustvom, da pridejo v ospredje.
Na splošno »Livings II« in »Livings III« ponujata globoke in pretresljive meditacije o človekovem stanju ter prikazujejo Larkinovo spretnost pri ustvarjanju poezije, ki spodbuja razmišljanje in čustveno odmevno.