1. Nastavitev in kontekst :Shakespeare vzpostavi dogajanje kot dve ugledni družini v Veroni, Montague in Capuletovi, ki sta bili vpleteni v dolgoletni spor.
2. Konflikt :Prolog uvede glavni konflikt predstave, ki izhaja iz nenehnega rivalstva in sovraštva med družinama.
3. Tragedija :Shakespeare napoveduje tragične dogodke, ki prihajajo, in nakazuje, da se bo igra končala s smrtjo obeh glavnih likov in žalostjo njunih družin.
4. Ljubezenska zgodba :Prolog namiguje na osrednjo ljubezensko zgodbo med Romeom in Julijo, s poudarkom na njuni propadli romanci, ki bo na koncu pripeljala do tragedije.
5. Vloga naključja in usode :Shakespeare namiguje, da na dogodke v drami vplivata naključje in usoda, kar prikazuje, kako impulzivne odločitve in nepredvidljive okoliščine vodijo zaplet.
6. Tema časa :Čas ima ključno vlogo v predstavi in prolog poudarja, kako bo vplival na življenja likov, kar bo pripeljalo do njihovega morebitnega propada.
7. Pomen potrpežljivosti :Prolog nagovarja občinstvo k potrpežljivosti in pozornosti, saj se bo zgodba odvijala v več dejanjih in prizorih ter se približevala tragičnemu koncu.
8. Alegorična upodobitev :Shakespeare igro primerja z alegorijo in jo primerja s kipom ali sliko, ki pripoveduje zgodbo skozi svoje like in dogodke.
Na splošno služi prolog v 1. dejanju predstavitvi dogajanja, konflikta, tem in tragične narave predstave, hkrati pa ustvarja občutek pričakovanja in angažiranosti pri občinstvu. Postavlja temelj za dramatične dogodke in čustvene pretrese, ki se bodo odvijali skozi zgodbo.