V pesmi Walta Whitemana, ko sem slišal učenja astronoma, kako se govornik počuti ob predavanju?

Govornik v pesmi Walta Whitmana "When I Heard the Learn'd Astronomer" občuti strahospoštovanje in začudenje nad prostranostjo vesolja, ki ga opisuje astronom, a tudi občutek nepomembnosti in odklopa od predstavljenih abstraktnih konceptov. Pesem predstavlja kontrast med znanstvenim, razumskim pogledom na vesolje in čustvenim, človeškim odzivom nanj. Govorec je prevzet nad astronomovim znanjem in prostranostmi vesolja, a hkrati čuti nekakšno odmaknjenost od vsega tega, kot da je zgolj opazovalec in ne udeleženec. Ta občutek strahospoštovanja in odtujenosti povzroči, da govornik končno zapusti predavanje in se vključi v naravni svet ter najde občutek povezanosti in pomena skozi neposredno izkušnjo in ne abstraktnega znanja.