2. Sanje in podzavest: Po navdihu Sigmunda Freuda je modernist vključil sanjske sekvence, simboliko in nadrealistične podobe, da bi raziskal skrite globine človeške psihe in izzval tradicionalne predstave o resničnosti.
3. Razdrobljene pripovedi: Modernisti so pogosto zavračali linearno pripovedovanje in se raje odločali za razdrobljene in nepovezane pripovedi, ki odražajo nepovezano in kompleksno naravo podzavesti.
4. Notranji monolog: Modernistični romani, kot je "Ulikses" Jamesa Joycea, so vsebovali podrobne notranje monologe, ki so bralcem omogočali razumevanje nefiltriranih in zapletenih misli likov.
5. Raziskovanje iracionalnega in absurdnega: Umetniki in pisatelji so raziskovali teme iracionalnosti in absurda. To se ujema z idejami psihoanalize o nezavednih in iracionalnih delih človeške psihe.
6. Poudarek individualnosti: Modernistična dela so zajemala subjektivne izkušnje in zaznave posameznikov nad kolektivom, kar je odražalo Freudovo osredotočenost na individualno psiho.
7. Psihološki realizem: Literatura, ki se je osredotočala na psihološki realizem z analizo notranjih misli, čustev in motivov likov, odraža psihoanalitično raziskovanje.
8. Simbolizem in metafora: Zaradi sanj in svobodnih asociacij so sodobni pisci uporabili simboliko in metafore za posredovanje globokih psiholoških spoznanj.
9. Mit in arhetip: Modernisti so pogledali na kolektivno nezavedno in posegli po univerzalnih vzorcih človeške izkušnje z uporabo mitov in arhetipskih simbolov.
10. Subverzivne in eksperimentalne oblike: Modernizem je bil naklonjen eksperimentiranju in je zavračal konvencionalno strukturo, kar je odražalo kritiko tradicionalnih načinov mišljenja in izražanja, podobno subverziji pričakovanj v psihoanalizi.