* Pionirske raziskave limfnega sistema: Sabin je naredil prelomen prispevek k razumevanju limfnega sistema. Izvedla je obsežne študije o razvoju, strukturi in delovanju limfnih žil in vozlov. Njeno delo je osvetlilo vlogo limfnega sistema pri imunskih odzivih, ravnovesju tekočin in obnavljanju tkiv.
* Odkritje makrofaga: Sabinu pripisujejo odkritje makrofagov, vrste belih krvnih celic, ki igrajo ključno vlogo v imunskem sistemu telesa. Opazovala je, kako te celice zaužijejo in uničujejo tuje delce, bakterije in poškodovana tkiva, s čimer je tlakovala pot študiju fagocitoze in celične imunosti.
* Ustanovitev Oddelka za celično biologijo Univerze Rockefeller: Sabin je igral ključno vlogo pri ustanovitvi oddelka za celično biologijo na univerzi Rockefeller. Kot prva vodja je spodbujala raziskave v citologiji, imunologiji in embriologiji ter tako prispevala k razvoju sodobne celične biologije.
Izobraževalni in strokovni dosežki
* Prva redna profesorica na univerzi Johns Hopkins: Sabin je dosegla pomemben mejnik v akademskem svetu, ko je leta 1925 postala prva ženska redna profesorica na Univerzi Johnsa Hopkinsa. To je pomenilo velik preboj na področju enakosti spolov na znanstvenem področju in navdihnilo nešteto žensk, da so se lotile kariere v znanosti.
* Predsednik Ameriškega združenja anatomov: Sabin je bila leta 1924 prva ženska predsednica Ameriškega združenja anatomistov, s čimer je dokazala svoje vodstvo in priznanje na področju anatomije.
* Član Nacionalne akademije znanosti: Sabin je bil leta 1925 izvoljen v prestižno Nacionalno akademijo znanosti, kar je čast, namenjena uglednim znanstvenikom, ki so izjemno prispevali na svojih področjih.
* Pionirka za ženske v znanosti: V svoji karieri se je Sabin zavzemala za enake možnosti in priznanje ženskam v znanosti. Bila je vzornica in mentorica ambicioznim znanstvenicam ter jih spodbujala, da so premagale ovire glede spola in sledile svojim znanstvenim sanjam.