- Metafore:Douglass pogosto uporablja metafore, da primerja eno stvar z drugo na način, ki ustvari močno in nepozabno podobo. Tako na primer v svojem znamenitem govoru »Kaj je za sužnja četrti julij?« primerja praznovanje dneva neodvisnosti s »farso« in »norčevanjem« za sužnje, ki so še naprej zatirani.
- Primerjave:Douglass prav tako uporablja primerjave za primerjavo med dvema stvarema, vendar na način, ki poudarja njuno podobnost in ne identiteto. Na primer, suženjstvo opisuje kot "železno verigo suženjstva", ki poudarja moč in omejevalno naravo suženjstva.
- Personifikacija:Douglass uporablja personifikacijo za dajanje človeških lastnosti neživim predmetom ali abstraktnim pojmom. Na primer, v svojem govoru "Pomen četrtega julija za črnca" se sklicuje na ustavo kot na "veličasten dokument svobode", kar daje dokumentu občutek delovanja in pomembnosti.
- Hiperbola:Douglass včasih uporablja hiperbolo ali pretiravanje, da poudari bistvo ali ustvari občutek nujnosti. Na primer, v svojem govoru "Zakon o pobeglih sužnjih" zakon opiše kot "najgroznejši zakon, ki je kdaj osramotil statut katerega koli naroda", kar izraža intenzivnost njegovega nasprotovanja temu.
- Ironija:Douglass uporablja tudi ironijo v svojih govorih in spisih, pogosto za poudarjanje protislovij in hinavščine suženjstva in rasne diskriminacije. Poudarja na primer, da četrtega julija, praznika, ki slavi svobodo in enakost, sužnji ne doživljajo kot takega.