Antigono ženeta njen močan občutek zvestobe družini in njena verska prepričanja, ki jo prisilijo, da pokoplje svojega brata Polinika kljub Kreontovemu ediktu proti temu. Verjame, da njena dolžnost do bratove duše pretehta zakone države. Kreont pa predstavlja avtoriteto države in pomen ohranjanja reda in stabilnosti v družbi. Verjame, da je treba spoštovati njegove zakone in da so Antigonina dejanja grožnja njegovi avtoriteti in enotnosti Teb.
Konflikt med Antigono in Kreontom odraža tudi širšo tematiko predstave, to je napetost med individualno vestjo in zahtevami družbe. Antigonina dejanja vodi njen osebni moralni kodeks, medtem ko je Kreon osredotočen na večje dobro mesta. Predstava postavlja vprašanja o tem, v kolikšni meri bi morali posamezniki spoštovati zakone in norme družbe, tudi če so v nasprotju z njihovimi prepričanji in vrednotami.
Navsezadnje je konflikt med Antigono in Kreonom tragičen trk med dvema dobronamernima, a na koncu nezdružljivima perspektivama. Skozi njihove interakcije in posledice, s katerimi se soočajo, nas avtor vabi k razmisleku o kompleksnosti in izzivih moralnega odločanja, naravi pravičnosti in avtoritete ter boju za uravnoteženje osebnih vrednot s skupnim dobrim.