1. Personifikacija: Rubadiri daje naravnim silam in elementom človeške lastnosti. Na primer, nevihta je poosebljena kot "strašna pošast", dež pa kot "ognjene krogle".
2. Podobe: Rubadiri uporablja primerjave, da primerja grom z "oddaljenimi puškami" in strelo z "besno kačo".
3. Metafore: Uporablja metafore, da opiše strelo kot "zobje jeznih oblakov" in dež kot "milijon kroglic".
4. Hiperbola: Rubadiri uporablja hiperbolo, da poudari intenzivnost nevihte. Na primer, dež opisuje kot "vodni plaz" in grom kot "ogromni boben na nebu".
5. Aliteracija: Za ritmični učinek se uporablja ponavljanje soglasnikov na začetku besed. Na primer "oglušujoč naliv" in "drhteča drevesa".
6. Onomatopeja: Rubadiri uporablja besede, ki posnemajo zvoke, kot sta "boom" in "roar", da izboljša senzorično izkušnjo nevihte.
7. Rima: Uporaba besed s podobnimi zvoki na koncu vrstic se uporablja za ustvarjanje občutka muzikalnosti in ritma v pesmi. Na primer "naliv" in "rjovenje".
8. Simbolika: Rubadiri uporablja simbole za posredovanje globljih pomenov. Bližajočo se nevihto lahko razumemo kot simbol bližajočega se konflikta, medtem ko silovita nevihta lahko simbolizira nemir in kaos človeškega obstoja.
9. Podobe: Skozi celotno pesem Rubadiri uporablja žive podobe, da ustvari čutno izkušnjo za bralca, ki mu omogoča, da si predstavlja in občuti intenzivnost afriške nevihte.
10. Enjambment: Rubadiri uporablja enjambment, kjer stavek ali besedna zveza teče iz ene vrstice v drugo brez premora, da ustvari občutek kontinuitete in nujnosti.