1. Vznemirjajoča narava ustvarjanja:
* Frankenstein: Victor ustvari pošastno bitje, zgrožen nad njegovim videzom in močjo, ki jo je sprostil.
* Victors Dream: Protagonist Victor je obseden z željo, da bi z znanstvenim prebojem dosegel nesmrtnost, s čimer bi lahko kljuboval naravnim zakonom. Morebitne posledice tega so zavite v tančico skrivnosti, kar kaže na podobno grozo neznanega.
2. Izolacija in strah pred drugim:
* Frankenstein: Pošast, ki jo družba zavrača, je spravljena v obup in maščevanje.
* Victors Dream: Victorjevo iskanje sanj ga izolira, strah pred njegovimi dejanji in njihovim vplivom na druge pa ostaja. Pripoved nakazuje morebiten odklop od človeštva, ki bi lahko povzročil grozljive posledice.
3. Cena ambicije:
* Frankenstein: Victorjeva nadutost povzroča trpljenje tako njemu samemu kot tistim okoli njega.
* Victors Dream: Victorjevo neusmiljeno sledenje svojim sanjam, podobno kot Frankensteinova obsedenost z ustvarjanjem, nakazuje možnost osebnega in družbenega opustošenja. Posledica je, da bi to prizadevanje lahko imelo strašno ceno.
4. Nepredvidljivost napredka:
* Frankenstein: Victorjev znanstveni poskus privede do nepredvidenega in grozljivega izida.
* Victors Dream: Pripoved namiguje na možnost nepredvidljivih izidov Victorjevih znanstvenih prizadevanj, kar ustvarja srhljiv občutek strahu pred tem, kaj bi se lahko sprostilo.
5. Narava človeške duše:
* Frankenstein: Pošast kljub svoji groteskni podobi hrepeni po povezanosti in razumevanju. To odpira vprašanja o naravi človeštva in možnosti dobrega tudi znotraj pošastnega bitja.
* Victors Dream: Zgodba raziskuje človeško željo po nesmrtnosti in potencialni vpliv te želje na samo bistvo tega, kar nas dela ljudi. Ta tema, čeprav ni izrecno grozljiva, vzbuja isto vrsto eksistencialne groze, kot je prisotna v Frankensteinu.
Čeprav na splošno »Victors Dream« morda ni klasična grozljivka, kot je Frankenstein, njeno raziskovanje ambicij, izolacije in morebitnih posledic premikanja meja odmevajo teme, zaradi katerih je Frankenstein tako srhljiva zgodba.