Obstaja več ključnih trenutkov, ki jih lahko štejemo za vrhunec:
* Odkritje "izgubljenega mesta" :Čeprav je ta dogodek vznemirljiv in na videz izpolnjuje Homerjeve sanje, se razkrije, da je izmišljotina njegovega očeta. To razočaranje je za Homerja velika prelomnica, ki ga prisili, da ponovno ovrednoti svoje življenje in pomen avanture.
* Srečanje z "Divjim možem" :To soočenje s skrivnostno osebnostjo, čeprav je bilo sprva grozljivo, Homerja končno privede do razumevanja, da prava pustolovščina ni osvajanje ali beg, temveč sprejemanje neznanega in iskanje tolažbe pred strahom.
* Zadnje potovanje v "pravo" izgubljeno mesto :To potovanje, ki se ga loti z njegovo sestro in ga spodbuja nov pogled na življenje, ne gre za iskanje fizičnega kraja, temveč za iskanje občutka pripadnosti in namena v svetu.
Končni vrhunec pa je spoznanje, da je Homer sam »Izgubljeno mesto«. V celotni knjigi je Homerjevo iskanje izgubljenega mesta metafora za njegovo iskanje identitete in smisla svojega življenja. Odkrije, da prava pustolovščina ni iskanje kraja ali zaklada, temveč raziskovanje notranjih globin samega sebe in sprejemanje osebe, kakršna si, s pomanjkljivostmi in vsem.
Vrhunec torej ni le en dogodek, ampak proces odkrivanja, razočaranja in na koncu sprejemanja. Homerjevo potovanje ga vodi do spoznanja, da največja pustolovščina ni v zunanjem svetu, ampak v njem samem.