Lukove zadnje besede so:
"Oprosti, Annabeth. Nikoli te nisem hotel prizadeti. Samo želel sem ... biti svoboden. "
Te besede razkrivajo globino Lukovega notranjega boja ter obseg njegove bolečine in obupa, tudi ko se odloči boriti za Kronosa. Poudarjajo tudi tragično naravo njegovega lika ter moč upanja in odrešitve.
Vendar je pomembno omeniti, da se ta citat pogosto razlaga kot del njegovega načrta "lažnega upanja", da bi manipuliral z Annabeth, saj ve, da je njena šibkost njena empatija do tistih, ki trpijo. Ali je te besede res mislil ali ne, je prepuščeno razlagi, kar prispeva k kompleksnosti njegovega značaja.