Skozi celotno pesem se posameznik spopada z različnimi izzivi, vključno z depresijo, samomorilnimi idejami, zlorabo substanc in težavami v odnosih. Dnevnik mu postane sredstvo za predelavo in spoprijemanje s temi težavami ter mu zagotovi varen prostor za sprostitev čustev.
Besedila rišejo živo sliko osebe na robu obupa, izražajo občutek izoliranosti, brezupa in potrebo po izhodu, da izpustijo svojo notranjo tesnobo. Dnevnik postane spremljevalec, zaupnik, kjer lahko razkrijejo svoje najbolj skrite misli brez obsojanja ali strahu.
Pesem se dotika tudi teme dvojnosti in kontrasta med zunanjim videzom človeka in njegovimi notranjimi boji. Verz »Tako se nasmejim, lica me začnejo boleti« odseva fasado sreče, ki jo posameznik morda predstavlja zunanjemu svetu, medtem ko dnevnik postane varen pristan, kjer lahko prizna svoja prava čustva.
Navsezadnje "Dnevnik" raziskuje temo samoizražanja, katarze in pomembnosti iskanja zdravih načinov za spopadanje s čustveno bolečino in duševnimi težavami. Poudarja terapevtsko moč vodenja dnevnika in osebnega izražanja kot sredstva za krmarjenje v težkih časih.