Pean je pesem hvale ali zmagoslavja, ki je običajno naslovljena na boga ali bogove. V starogrški in rimski religiji so peane pogosto peli Apolonu, bogu glasbe, poezije in zdravljenja. Peanke so lahko peli tudi drugim bogovom, kot so Zevs, Atena ali Dioniz.
Za peane je značilen vesel in vzvišen ton. Pogosto jih pojejo v procesijah ali med verskimi obredi. Paeans se lahko uporablja tudi za izražanje hvaležnosti ali za prošnjo božje naklonjenosti.
Ena najbolj znanih pesmi je Homerska himna Apolonu, ki se začne z naslednjimi vrsticami:
> »Začnem peti o daleč streljajočem Apolonu, / gospodarju srebrnega loka, ki nas varuje pred zlom. / Pridi k meni, Febo Apolon, / s svojo zlato liro in s svojim sladkim glasom, / in napolni moje srce z veselje."
Paeans še danes pojejo v različnih verskih in kulturnih kontekstih. So opomin na moč glasbe, da povzdigne in navdihuje, ter na pomen izražanja hvaležnosti tistim, ki nas varujejo in vodijo.