Izziv Zevsa: Prometej se je zoperstavil ukazu Zevsa, kralja bogov, ki je ljudem prepovedal imeti ogenj. S tem, ko je Prometej ukradel ogenj z gore Olimp in ga prinesel človeštvu, je zagrešil dejanje neposlušnosti in izpodbijal Zevsovo avtoriteto.
Motnja božanskega reda: Kraja ognja je porušila ravnovesje med bogovi in ljudmi. Ogenj je veljal za božji dar, rezerviran za bogove na Olimpu. S tem, da je Prometej ljudem priskrbel ogenj, je zabrisal meje med smrtniki in nesmrtniki ter porušil kozmično harmonijo, ki jo je vzpostavil Zevs.
Zevsova jezna reakcija: Zevs je bil besen na Prometejeva dejanja. Da bi ga kaznoval in odvrnil morebitne nadaljnje motnje, je Zevs Prometeja priklenil na skalo v gorah Kavkaza, kjer je bil podvržen večnim mukam – orel mu je podnevi kljuval jetra, le da so se čez noč obnovila, kar je zagotavljalo nenehno trpljenje.
Posledice za ljudi: Tudi ljudje so se soočili s posledicami zaradi daru ognja. Zevs je človeštvu prizadejal različna zla kot kazen za sprejetje ognja od Prometeja. To se včasih odraža v obliki Pandorine skrinjice, ki je na človeka sprožila nadloge in nesreče.
Mit služi kot svarilo pred poskusi prelisičiti ali prevarati bogove in poudarja nujnost spoštovanja meja, ki jih postavlja božanska avtoriteta. Cena ošabnosti, tudi s pravičnimi nameni, lahko na koncu vodi do uničujočih posledic.