Macbethova vizija poudarja tudi njegov strah pred maščevanjem in izgubo moči. Zdi se, da Banquov duh spomni Macbetha na njegov zločin in ga opozori na posledice. Macbeth se boji, da bo razkrit in da bo izgubil vse, kar je pridobil s svojimi ambicijami. Ta strah ga požene še globlje v krog nasilja in obupa, saj postaja vse bolj pripravljen storiti gnusna dejanja, da bi ohranil svoj položaj.
Paranoja, ki jo doživlja Macbeth, je očitna v njegovem dojemanju Banquovega duha kot grožnje. Prepričan je, da ga banquov duh preganja in spletkari proti njemu. Ta paranoja Macbethu preprečuje racionalno razmišljanje in sprejemanje premišljenih odločitev. Postane osamljen in sumničav do vseh okoli sebe, kar še bolj spodkopava njegovo duševno stabilnost.
Skozi vizijo Banquovega duha dramatik predstavi Macbethovo duševno stanje, ki ga razjedata strah krivde in paranoja. Duh služi kot simbol Macbethove psihološke stiske in moralnega propada, kar napoveduje njegov končni propad.