1. Vsakodnevna nastavitev:
Igra je postavljena v skromno hišo v Brooklynu v New Yorku in prikazuje vsakdanja in običajna življenja glavnih likov. Znano okolje resonira z občinstvom in vzpostavi povezavo z lastnimi izkušnjami.
2. Pogosti znaki:
Miller predstavlja like, ki so običajni ljudje, ki se soočajo z vsakodnevnimi težavami. Willy Loman, protagonist, je pomanjkljiv in zapleten lik, ki se spopada z neuspehi in zablodami. Občinstvo se lahko poistoveti z njegovimi težnjami, strahovi in ranljivostmi.
3. Pogovorni dialog:
Liki v predstavi govorijo v naravnem, pogovornem jeziku, ki odseva resnične pogovore. Ta avtentični dialog poveča verodostojnost likov in situacij, s katerimi se srečujejo.
4. Podrobna opažanja:
Miller je zelo pozoren na najmanjše podrobnosti, kot je opis gospodinjstva Lomanovih in soseske. Ta pozornost do detajlov ustvarja občutek pristnosti in občinstvo potopi v svet igre.
5. Družbeni komentar:
"Death of a Salesman" odraža družbeno in gospodarsko realnost obdobja po drugi svetovni vojni. Miller kritizira ameriške sanje, materializem in vpliv kapitalizma na posameznike in družine.
6. Psihološki realizem:
Miller se poglobi v notranje delovanje uma Willyja Lomana in razkrije njegove misli, spomine in spomine. Ta psihološka globina likom doda kompleksnost in občinstvu omogoči razumevanje njihovih motivov.
7. Simbolizem in alegorija:
Miller uporablja simbolične elemente, kot sta gumijasta cev in piščal, da posreduje globlje pomene in teme. Ti simboli dodajajo plasti interpretacije in odmevajo z lastnimi izkušnjami občinstva.
Z uporabo teh realističnih tehnik Miller ustvari močno in pretresljivo dramo, ki odseva resnično življenje in preučuje univerzalne človeške izkušnje. "Smrt prodajalca" ostaja brezčasna klasika, ki odmeva med občinstvom zaradi pristnega in realističnega prikaza človeških bojev in družbenih vprašanj.