Pesem je razdeljena na tri kitice, od katerih vsaka raziskuje drugačen vidik žeje. V prvi kitici se govorec osredotoči na fizični občutek žeje. Opisuje suho grlo in pekoč občutek v želodcu. Počuti se kot "puščava na soncu". V drugi kitici govorec preide na raziskovanje metaforičnih implikacij žeje. Piše:"Žejen sem po resnici, / po znanju, po modrosti, / po vsem, kar me dela modrega." Govorčeva žeja zdaj ni samo po vodi, temveč po globljem razumevanju sveta okoli sebe. Želi spoznati resnico o življenju in čuti praznino in nepopolnost, dokler je ne najde.
V tretji in zadnji kitici govorec končno najde, kar išče. Piše:"Žejen sem po Bogu, / po miru, po ljubezni, po veselju, / po vsem, kar me dela." Govorčeva žeja je končno potešena in čuti občutek popolnosti in zadovoljstva. Našel je, kar je iskal, in ni več nemiren ali nezadovoljen.
Pesem "Žeja" je močno raziskovanje človeškega stanja. Govori o univerzalni želji po izpolnitvi in ponuja vpogled v mir in srečo, ki ju lahko najdemo, ko je ta izpolnitev končno dosežena.