Govornik začne s poudarjanjem občutka majhnosti sredi širnega oceana. Ljudje so prikazani kot zgolj "prah" v primerjavi z mogočnimi kiti, ki naseljujejo ta vodna kraljestva. Pesem nato splete tapiserijo morskih podob, ki opisujejo živahne koralne grebene, gozdove alg in "bleščeči plankton". Ti detajli ustvarjajo živo podobo biološke raznovrstnosti pod površjem.
Ko pesem napreduje, se kiti pojavljajo kot veličastna in skrivnostna bitja, ki utelešajo starodavno modrost morja. Upodabljajo jih kot "pesmeče kite", ki se lahko sporazumevajo s preganjajočimi melodijami, ki odmevajo čez ocean. Te pesmi so podobne skrivnostim, ki jih šepetajo same globine, onstran človeškega razumevanja.
Pesem poudarja tudi občutljivo ravnovesje morskega ekosistema, kjer imajo kiti ključno vlogo kot ključne vrste. Njihova odsotnost bi sprožila verižno reakcijo, ki bi prizadela celotno prehranjevalno verigo in porušila harmonijo oceana. To poudarja medsebojno povezanost vseh živih organizmov in poudarja pomen zaščite teh ranljivih vrst.
Skozi celotno pesem je govorčev ton spoštovanja in začudenja, ki zajame globok občutek strahospoštovanja, ki ga človek doživi, ko se sooči z veličino narave. Na ta način "Song Whale" služi kot pretresljiv opomin na globoko lepoto in ekološki pomen, ki leži pod gladino naših svetovnih oceanov.