1. Nastavitev scene:
- Pesem se začne z govorcem, ki strastno izraža svojo ljubezen do svoje ljubice in jo poziva, naj se mu preda.
- Govorec opozori na bolho, ki je ugriznila njega in njegovo ljubico, kar predstavlja intimnost njune fizične povezanosti.
2. Argument:
- Govornik trdi, da je njuna skupna izkušnja ugriza bolhe združila njuni identiteti in ustvarila zvezo, ki je globlja od katerega koli drugega fizičnega užitka.
- Predstavi več metaforičnih primerjav, njuno zvezo enači z dejanjem delitve "verske vere", "alkimističnih procesov" in "pravnih pogodb", s poudarkom na njuni skupni izkušnji in usodi.
3. Nesmrtnost in transcendenca:
- Govornik trdi, da njuna zveza, ki jo simbolizira ugriz bolhe, naredi njuno ljubezen nesmrtno in onkraj družbenih omejitev.
- Trdi, da njuna ljubezen presega običajne koncepte časa in smrti ter nudi simbolni in duhovni pomen njunemu fizičnemu dejanju ljubezni.
4. Bolha kot metafora:
- Bolha postane metafora za njuno skupno izkušnjo, fizično utelešenje njune globoke ljubezni in enotnosti.
- Donne nariše povezave med ugrizom bolhe, njuno skupno krvjo ter idejo občestva in duhovne hrane.
5. Zavračanje družbenih norm:
- Govornik izpodbija konvencionalna družbena pričakovanja in moralne standarde s trditvijo, da njuna zveza ni vezana na družbene norme ali strahove pred prekletstvom.
- Zavrača skrbi glede zunanje presoje in vztraja, da je njuna ljubezen samozadostna in upravičena s svojo intenzivnostjo.
6. Zaključna metafora:
- V zadnjih vrsticah se Donne vrne k bolhi in primerja njuno ljubezen z majhno in nepomembno naravo bolhe, vendar poudarja, kako lahko njuna globoka skupna izkušnja kljubuje običajnemu in doseže večni pomen.
Na splošno je »The Flea« drzna in nekonvencionalna ljubezenska pesem, ki briše meje spolnosti, duhovnosti in družbenih pričakovanj. Donnejeva spretna uporaba metafor in provokativnih podob izziva konvencionalne predstave o ljubezni, smrti in pomenu skupnih izkušenj v strastnem razmerju.