1. Metafora slepote: Pesem se osredotoča na metaforo slepote, ki postopoma posega v govorčevo percepcijo. Skozi to lečo slepota simbolizira staranje, izgubo vitalnosti in upadanje senzoričnih sposobnosti.
2. Pomanjkanje čutov: Govorec opisuje, kako njegova ali njena čutila, prej izostrena, postopoma bledijo. Vid se zamegli, sluh zbledi in voh oslabi, kar odraža naravno erozijo, ki se pojavi s časom.
3. Kontrast preteklosti: V nasprotju z današnjim stanjem pojenjanja čutov se govornik spominja živahnih zaznav mladosti. Ta kontrast poveča občutek izgube in poudari minljivost človeških izkušenj.
4. Vzporednica narave: Pesem potegne vzporednico med človeško izkušnjo propadanja in naravnim svetom. Propadajoča pokrajina, bledeča sončna svetloba in spreminjanje letnih časov odmevajo spremembe, ki se dogajajo v govorcu, in dajejo občutek univerzalne spremembe.
5. Neizprosen čas: Pesem poudarja neustavljiv pohod časa, ki kot »plazeča plima« ali »sokajoče morje« razjeda človeško bivanje. To poudarja neizogibnost poslabšanja in izraža minljivost življenja.
6. Tema smrtnosti: Pesem raziskuje temo smrtnosti in nakazuje, da sta izguba čutov in propadanje fizičnega telesa neizprosna predhodnika smrti. Ta razmislek spodbuja k globokemu razmišljanju o kratkosti življenja.
7. Lingering Hope: Kljub silnemu občutku propadanja se govornik oklepa kančka upanja, izraženega v vrstici "All but blind I grope." Ta odpornost kljub zatonu kaže na trajno moč človeškega duha.
8. Sprejemanje in refleksija: Pesem se zaključi z noto sprejemanja in razmišljanja, ki priznava govorčevo mesto v naravnem ciklu rasti, propadanja in obnavljanja. Ta kontemplacija doda plast filozofske introspekcije.
Na splošno je "All But Blind" pretresljivo raziskovanje krhkosti človeškega obstoja in minevajočega časa. Bralce opominja, naj cenijo svoje čutne izkušnje in se zavedajo dragocenosti življenja, tudi ob neizogibnem propadanju in umrljivosti.