Ko pesnica pozorno opazuje školjko, si predstavlja zgodbo, ki jo nosi, prostranost oceana, skozi katerega je potovala, in skrivnosti, ki jih nosi. Predstavlja jo, kako se "ziba v ritmu morja", kako jo premetavajo neusmiljeni valovi in na koncu najde svoje počivališče na obali, kjer jo je mogoče odkriti in ceniti.
Pesem slavi lepoto in skrivnostnost naravnega sveta ter velik vpliv, ki ga lahko ima na našo domišljijo in čustva. S preprosto, a evokativno podobo školjke pesnik vabi bralce, da cenijo veličino in čudovitost narave, pa tudi zgodb in zgodovine, ki jih vsebuje, ter razmišljajo o njih.
V bistvu "To a Sea-Shell" služi kot opomnik, da je tudi v navidez običajnih in zavrženih predmetih mogoče najti lepoto in pomen, če si le vzamemo čas za opazovanje in predstavljanje širšega konteksta, ki mu pripadajo.