- Pošteni in nepristranski:Shakespeare uporablja "pravično" za opis ljudi, ki so pošteni in nepristranski, kot so sodniki ali zakonodaja. Na primer, v "Merilo za mero" vojvoda pravi:"Videl sem korupcijo vreti in brbotati / Dokler ne zavre; zakoni za vse napake, / Toda napake so tako priznane, da močni zakoni / Stojijo kot zapleni v brivnici, / Toliko v posmehu kot znamka." Tukaj vojvoda kritizira korupcijo zakona, češ da se močni ljudje lahko izognejo kazni, medtem ko so šibki strogo kaznovani.
- Pokončni in pošteni:Shakespeare uporablja besedo "pravično" tudi za opis ljudi, ki so moralno pošteni in pošteni, na primer tistih, ki ne lažejo ali goljufajo. Na primer, v "Mnogo hrupa za nič" Beatrice pravi:"Vem, da imaš nekaj ljubezni v sebi, don Pedro, in ljubezen mojega strica bi te lahko premamila, da bi naredil nekaj, kar je v nasprotju s tvojim domačim značajem; toda če imaš malo usmiljenja v ti, naj se ve." Tu Beatrice prosi Don Pedra, naj bo pošten in naj ne dovoli, da bi njegova ljubezen do Claudia vplivala nanj, da bi storil nekaj nepoštenega.
- Razumen ali zakonit:Shakespeare včasih uporablja "pravično" za pomen razumnega ali zakonitega, kot v "Juliju Cezarju", ko Brut pravi:"Toda tukaj je pergament s Cezarjevim pečatom; / Našel sem ga v njegovi omari, njegov je bo:/ Naj ljudje slišijo to oporoko / (ki je, oprostite, ne mislim brati), / In šli bi poljubljat mrtve Cezarjeve rane / In namakajo prtičke v njegovo sveto kri, / Ja, izprosijo mu las za spomin, / In ob smrti to omenijo v svojih oporokah, / Zapustijo kot bogato zapuščino / Svoji izdaji.« Tu Brut razlaga, da je Cezarjeva oporoka pravična, ker jo je napisal sam Cezar in je zato zakonita.