Tako kot oblaki, ki se »stopijo in izginejo brez sledu«, so tudi govorčeve misli in občutki minljivi in se nenehno spreminjajo. Tolaži jo spoznanje, da bodo tako kot oblaki tudi njena čustva sčasoma minila in bo spet našla mir.
Pesem raziskuje tudi temo lepote nepopolnosti. Govornik ugotavlja, da oblaki niso popolni – pogosto so deformirani ali nepopolni – vendar to ne zmanjša njihove lepote. Na enak način govornik sprejema lastne napake in nepopolnosti, saj ve, da so del tega, kar jo dela edinstveno in posebno.
Navsezadnje je "Cloud" praznovanje lepote in minljivosti življenja. Pesem nas opominja, da je tudi sredi sprememb in negotovosti še vedno veliko, za kar moramo biti hvaležni in ceniti.
Tukaj je podrobnejša analiza pesmi:
* Pesem se začne z govornikom, ki opisuje oblake kot "kot bombažna vata, kot pokovka, kot sladoled." Te primerjave so igrive in otročje ter vzbujajo občutek radosti in nedolžnosti.
* Govornik nato nadaljuje z opisom oblakov, kot da "spreminjajo obliko, spreminjajo barvo," in ugotavlja, da se "vedno premikajo, nikoli mirujejo." Ta slika nakazuje, da so oblaki v nenehnem nihanju in da nikoli niso enaki od trenutka do trenutka.
* Govorka primerja oblake s svojimi mislimi in čustvi, ki se prav tako nenehno spreminjajo. Opaža, da so "nemirni kot otroci" in da "tako hitro odletijo." Ta primerjava poudarja minljivo naravo govorčevih misli in občutkov in nas opominja, da niso vedno zanesljivi ali stabilni.
* Govorka najde tolažbo v spoznanju, da bodo tako kot oblaki tudi njene misli in občutki sčasoma minili in bo spet našla mir. Pravi:"Gledala jih bom, kako gredo mimo, in vedela bom, da nisem sama." Ta izjava je močna potrditev človeške izkušnje in nas opominja, da smo vsi povezani s skupnimi čustvi.
* Pesem se konča z govornico, ki sprejme lastne napake in nepopolnosti. Pravi:"Nisem popolna, sem pa lepa." Ta izjava nas opominja, da se ne smemo bati lastnih nepopolnosti, temveč jih sprejeti kot del tega, kar nas dela edinstvene in posebne.
Za zaključek je »Oblak« Sandre Cisneros močna in ganljiva meditacija o naravi oblakov, njihovi minljivosti in njihovi sposobnosti, da prikličejo veselje in žalost. Pesem nas opominja, da je tudi sredi sprememb in negotovosti še vedno veliko, za kar moramo biti hvaležni in ceniti.