1. Spomin in žalovanje:Pesem se začne z vrstico "Full fathom five thy father lies," kar ustvari živo podobo pokojnega očeta, ki počiva pod morjem. Govorčev spomin na očetovo smrt poudarja, kako globoko čutijo izgubo in se je spominjajo živi.
2. Vrnitev k naravi:Pesem opisuje, kako očetovo telo postane del naravnega sveta, ki ga spreminjajo morska bitja in procesi:
»Njegove kosti so iz koral;
To so biseri, ki so bile njegove oči:
Nič od njega, kar zbledi,
Toda trpi zaradi velike spremembe
V nekaj bogatega in čudnega."
Ta predstavitev nakazuje, da smrt vodi do zlitja z elementi, ponovne vključitve v naravni cikel. Proces spremeni očetove posmrtne ostanke v dragocene predmete, ki simbolizirajo transformacijo in nadaljevanje življenja tudi po fizični smrti.
3. Trajni vpliv:Pesem nadaljuje z opisom trajnih učinkov očetove smrti na njegovega sina, ki govori vrstice. Sinov občutek izgube in žalosti se nadaljuje, kar ga opominja na dragocenost življenja in pomen cenitve trenutkov z najdražjimi. Smrt močno vpliva na živeče, oblikuje njihove poglede in čustva.
4. Sprejemanje in spokojnost:kljub žalosti pesem izraža tudi občutek sprejetosti in spokojnosti glede smrti. Govorčev ton postane skoraj miren, ko razmišlja o očetovem mirnem počivališču, v zibki oceana:
„Tvoj oče laže;
Daleč so njegove kosti oprane,
Njegov grob naj bo tih, mir tebi."
Ta upodobitev nakazuje, da lahko smrt prinese zadnje počivališče, kjer pokojni najdejo večni počitek in mir.
V "Full fathom five thy father lies" smrt ni pomembna le kot konec življenja, ampak tudi kot preobrazbeni proces, ki je povezan z naravo in globoko vpliva na živeče. Je opomin na kratkost življenja, medsebojno povezanost vseh stvari ter stalno prisotnost in vpliv tistih, ki so umrli.