Pesem se začne z opisom črede divjih konj, ki prosto tekajo po širnem prostranstvu pampe, odprtih pašnikov Južne Amerike. Neruda uporablja žive podobe in čutne podrobnosti, da ustvari občutek strahospoštovanja in začudenja ob pogledu na te veličastne živali. Opisuje njihove "grive vratove" in "močne boke" ter način, kako "tresejo zemljo", ko galopirajo po ravninah.
Pesnik uporablja tudi personifikacijo, da bi dal konjem človeške lastnosti. Opisuje jih kot "gospodare vetra" in "gospodare zemlje", kar nakazuje, da imajo posebno povezavo z naravnimi elementi. Ta poosebitev služi temu, da povzdigne konje in poudari njihov pomen in pomen v naravnem svetu.
Skozi celotno pesem Neruda vleče vzporednice med konji in človeškim duhom. Predlaga, da konji predstavljajo svobodo, strast in neukročene sile narave, ki obstajajo v vseh nas. Pesem postane meditacija o človeški želji po svobodi in pomembnosti sprejemanja naše divje in neukročene strani.
Neruda uporablja konje tudi kot simbol upora in odpora proti zatiralskim silam. Opisuje, kako konji "zlomijo svoje uzde" in "raztrgajo zemljo", kar nakazuje, da so simboli osvoboditve in kljubovanja. Ta razlaga je še posebej pomembna v kontekstu Nerudinega političnega aktivizma in njegove zavezanosti družbeni pravičnosti.
"Konji" je močna in ganljiva pesem, ki slavi lepoto in moč naravnega sveta ter neukrotljivega duha svobode in upora. Nerudina uporaba živih podob, personifikacije in simbolike ustvari bogato in večplastno pesem, ki globoko odmeva pri bralcih in jih vabi k razmisleku o lastni povezanosti z naravnim svetom ter lastnem iskanju svobode in osvoboditve.