Primerjava s polžem poudarja tudi dejstvo, da je človek bitje navad. Tako kot polž dan za dnem hodi po isti poti, se tudi človek pogosto ujame v rutino in vzorce obnašanja. To lahko vodi v občutek stagnacije in pomanjkanja napredka, zato tudi Shakespeare človeka primerja z igralcem, ki vse življenje igra različne vloge.
Primerjava s polžem je tudi opomin, da je človek smrtno bitje. Tako kot polž sčasoma doseže konec svojega potovanja, tako bo tudi človek sčasoma dosegel konec svojega življenja. To je streznjujoča misel, vendar je lahko tudi vir navdiha, saj nas opominja, da kar najbolje izkoristimo svoj čas na zemlji in živimo svoje življenje v največji možni meri.