Pesem se začne z govornikom, ki opisuje potovanje skozi puščavo, potovanje, na katerem »obup postane molitev«. To nakazuje, da je govorec v stanju duhovne krize in da išče pomoč pri Bogu, kar je običajna človeška izkušnja, ki jo lahko razumemo kot »obup«, ki postane molitev. Pesem nadaljuje z opisom puščave kot kraja "suhega" in "prašu". Je tudi kraj smrti, kjer "umirajo celo sence", kar nakazuje, da tam ni upanja ali življenja.
Govornik pa tudi ugotovi, da je Bog navzoč v puščavi. Boga opisuje kot »glas v tišini« in kot »prisotnost v praznini«. To nakazuje, da je Boga mogoče najti tudi v najbolj zapuščenih in brezupnih krajih in da lahko nudi tolažbo in moč tistim, ki se borijo.
Pesem se konča z govornikom, ki potrdi svojo vero v Boga. Pravi:"Verjamem v Boga puščav" in "v Njegovo moč reševanja." To nakazuje, da je govornik našel upanje sredi svojega obupa in da je prepričan, da ga bo Bog vodil skozi težave, s katerimi se sooča.
Na splošno je pesem "Deserts God" močno raziskovanje narave Boga in človeške izkušnje vere. Pesem nakazuje, da je Bog prisoten tudi na najtežjih in brezupnih mestih in da je lahko vir tolažbe in moči za tiste, ki se borijo.