1. Ponovitev: Brathwaite uporablja ponavljanje besed, stavkov in idej, da poudari določene teme in ustvari občutek ritma in zaklinjanja v pesmi. Na primer, vrstica "nič ni vse" se ponavlja skozi vso pesem, kar poudarja idejo dvojnosti in soobstoja nasprotij.
2. Metafore in simbolika: Brathwaite uporablja bogate metafore in simboliko, da prikliče podobe in ustvari globljo plast pomena v pesmi. Govorca na primer primerja z "duhom v stroju" in stanje limba imenuje "maternica senc", kar kaže na občutek ujetosti in negotovosti.
3. Aluzije: Brathwaite vključuje aluzije na različne kulturne, zgodovinske in literarne reference, vključno z mitom o Orfeju in Evridiki, afriško diasporo in karibsko izkušnjo. Te aluzije pesmi dodajo globino in bralca povabijo k raziskovanju različnih plasti interpretacije.
4. Fragmenti in nepovezana sintaksa: Brathwaite uporablja razdrobljene vrstice, nenadne premike in nepovezano sintakso, da ustvari občutek motenj in dezorientacije, kar odraža govorčev notranji nemir in kaotično naravo stanja limba.
5. Pogovorni ton: Pesem ima pogovorni ton, kot da govorec neposredno nagovarja bralca ali se zapleta v dialog. Ta pogovorni slog ustvarja občutek intimnosti in neposrednosti ter potegne bralca v govorčevo izkušnjo.
6. Več glasov: Brathwaite v pesem vključuje več glasov in perspektiv, ki predstavljajo razdrobljeno in večplastno naravo govorčeve identitete. Ta tehnika nakazuje kompleksno prepletanje različnih glasov znotraj posameznika.
7. Mešanica jezikov in narečij: Brathwaite v pesmi prepleta angleščino, afriške jezike in karibska kreolska narečja, kar odraža kulturno raznolikost in jezikovno bogastvo karibske regije.
Z uporabo teh tehnik Edward Kamau Brathwaite ustvari kompleksno in večplastno pesem, ki raziskuje teme identitete, zgodovine in iskanja smisla sredi negotovosti.