Pesem je razdeljena na dve kitici, pri čemer prva kitica opisuje fizični videz človeka, druga pa se poglablja v njegovo psihično in duhovno stanje. Prva kitica poudarja človekovo fizično izčrpanost in davek, ki so ga leta trdega dela terjala na njegovem telesu. Njegov obraz je "grotesken" in "bestializiran", njegove oči pa "potopljene in mrtve". Druga kitica razkriva, da je človekov notranji svet prav tako pust kot njegova zunanja podoba. Je "brat vola", ki je bil zmanjšan na zgolj orodje za delo, brez svobode delovanja ali občutka sebe.
Pesem se konča z nizom retoričnih vprašanj, ki bralca izzovejo, da se sooči s posledicami človekovega stanja. Govornik se sprašuje:»Kdo ga je naredil mrtvega za vznemirjenost in obup, / Stvar, ki ne žaluje in ki nikdar ne upa, / Stoličnega in omamljenega, brata vola?« Pesem tako postane močna obtožba družbenih sistemov in ekonomskih neenakosti, ki so ustvarile tako grozne razmere za delavski razred.
"Mož z motiko" je bil zelo cenjen zaradi svojih močnih podob, čustvene intenzivnosti in družbene kritike. Velja za klasiko ameriške literature in je navdihnila številna umetniška, glasbena in literarna dela. Pesem služi kot opomin na pogosto spregledane boje delavskega razreda in izziva bralce, da razmislijo o človeški ceni neomejenega kapitalizma in izkoriščanja.