Aliteracija: Ponavljanje istega začetnega soglasnika v nizu besed, kot je "luna je bila duhovita galeja" in "razbojnik je jezdil."
Asonanca: Ponavljanje istega samoglasnika v nizu besed, na primer "luna je bila duhovita galija" in "veter je bil hudournik teme".
Soglasje: Ponavljanje istega soglasnika v nizu besed, na primer "razbojnik je jezdil" in "veter je bil hudournik teme".
Metafora: Primerjava med dvema stvarema, ki si nista podobni, a imata nekaj skupnega, na primer »luna je bila duhovita galija« in »razbojnik je jezdil kot duh«.
Personifikacija: Dajanje človeških lastnosti neživemu predmetu ali abstraktni ideji, na primer "veter je bil hudournik teme" in "luna je bila duhovita galija".
Primerjava: Primerjava med dvema stvarema, ki sta si podobni, z uporabo besed "kot" ali "kot", na primer "razbojnik je jezdil kot duh" in "luna je bila duhovita galija."
Te govorne figure pomagajo ustvariti živo in evokativno vzdušje v pesmi ter oživiti like in okolje.